Okultacija Vega Regul 7.7.1959

Proteus, letnik XXIII, leto 1960-61, številka 1

Venera je zakrila Regula.

Planet Venera je letos posebno naklonjen Zemlji, zlasti še nam na severni poluti, ki imamo poletje in prijetne tople večere prav tedaj, ko Venera najlepše žari. Že meseca januarja je Venera postala Večernica in se je kmalu po sončnem zahodu pokazala nad zahodnim obzorjem. Toda takrat je bila od nas oddaljena okoli 2 600 000 km in je bil njen premer le okoli 10". Od tedaj dalje pa se je bolj in bolj bližala Zemlji, njen premer je rastel in s tem tudi njena svetilnost. Postala je najbolj vidni nebesni objekt na večernem nebu in v drugi poloviaci maja smo jo videli celo še pol ure pred polnočjo na zahodnem nebu. V daljnogledu pa smo lahko spremljali spremembo njenega lica. Od okrogle ploščice je polagoma prehajala v polmesecu podobno obliko; 23. julija je bila 45°25' vzhodno od Sonca, polagoma pa je začela dobivati obliko srpa in je dne 26.julija dosegla največjo svetilnost —4,2m, kar je malone stokrat več kakor svetilnost zvezde prve velikosti. Lepo smo jo zasledovali, ko je potovala med ozvezdji zodiaka skoz Strelca, Kozoroga, Vodnarja, Rib, Ovna, Bika in Dvojčka. 14. junija je prišla v ozvezdje Raka, kjer je šla mimo Marsa.

1. septembra je šla Venera med Zemljo in Soncem, in sicer 8°34' južno od njega, ter je prišla na zahodno stran; tako je postala Danica in je vzhajala pred Soncem.

Veliki dan Venere pa je bil 7.julija 1959, ko je zakrila Regula, glavno zvezdo v ozvezdju Leva. V čem je izrednost in zanimivost tega pojava? Venera je planet s premerom 12 700 km, torej skoraj tako velika kakor Zemlja, od katere je oddaljena samo 0,72 astronomske enote ali 108 000 000 km.

Regul pa je veliko sonce, zvezda »stalnica«, po prostornini okoli osemkrat večje od Sonca, a 110-krat bolj vroče! Od nas pa je oddaljen 60 svetlobnih let ali 600 bilijonov kilometrov torej 60 milijonovkrat bolj kot Venera. Zato ga kljub njegovi ogromnosti in velike svetilnosti vidimo le kot zvezdo prve velikosti (natančno 1,3m). Ob ekliptiki, t.j. ob poti Sonca po nebesnem svodu, pa sta le dve zvezdi 1. velikosti, in sicer Regul (23' severno) in Spika (2° južno). Ni torej čudno, da je napoved okultacije dveh tako majhnih točk — Regula pa Venere — vzbudila veliko zanimanje med zvezdoznanci in prijatelji zvezdnega neba, ter da je bilo onega dne na tisoče daljnogledov naperjenih proti določeni točki dnevnega neba.

Redki pojav sem opazoval s svojim daljnogledom (premer objektiva 75 mm, dolžina 1335 mm) na paralaktičnem nastavku. Daljnogled sem že zaradi Sonca vzel s seboj v tabor Triglavske čete, ki smo ga postavili sredi gozda 10 minut vzhodno od Bohinjskega jezera, na točki 13°09,5'V in 40°15,3S.1 Nismo pa imeli natančne ure niti radia za ugotovitev točnega časa.

Z grebljico in s kotomerom ter po Severnici smo se dva dni trudili, da daljnogled pravilno uravnamo, in tako se je nam posrečilo najti Venero podnevi. Opazovanje tega planeta je sploh boljše podnevi, ker jo lahko vidimo ob kulminaciji. Njena svetlost pa je tako velika, da se na čistem, modrem nebu ostro odraža od nebesnega oboka.

7.julija so se od severa vlekli preko neba težki oblaki, tako da sem skoraj obupal nad uspehom. K sreči sem imel v taboru mladega pomočnika Roka V., ki je kljub svojim štirinajstim letom nenavadno spreten v ravnanju z daljnogledom in pozna nebo kot malokdo. Kadar so me moji sedmi križi težili, je priskočil in iskal sam. Venera je imela 8.julija rektascenzijo 10h07m in deklinacijo +12°01'. Venero smo prav lahko našli okoli poldneva, ko se je nebo usmililo in je veter razgnal oblake na južnem in jugovzhodnem nebu.

Tega dne je bila Venera le še okoli 75 milijonov km oddaljena od Zemlje. Njena svetilnost je bila —4,1m in okoli 135-krat večja od Regulove. Od trenutka, ko smo jo odkrili, je nismo več izpustili iz daljnoglednega iskalca. Poskusali smo 60-, 150- in 230-kratno povečavo. Prva je bila premajhna — Venera je bila videti kakor proseno zrno; tretja je bila neporabna, ker travniška tla niso bila zadosti trdna, da bi bil daljnogled dovolj miren.

Ob 15h sva bila z Rokom že vsa nemirna in sva se menjavala pri okularju, skozi katerega je sijal široki srp Venere, velik kakor grahovo zrno. Nebo je bilo temnomodro in planet oster in jasen na temnem ozadju. Nejasno pa se je planetu bližala 135-krat manj svetla točka - Regul! Moje oči so se utrudile in Rok me je nadomestil ter sporočil, da ostro vidi Regula! Z uro, ki žal ni bila najbolj natančna, sem stal ob strani. Ko je bila Venera malone v meridianu, je Rok vzkliknil, da je ob temnem neosvetljenem robu Venere ugasnil Regul. Po moji uri je bilo tedaj 15h22m. Za našo malo povečavo se je to tako hitro zgodilo kakor okultacija kake zvezde po Luni.2

Konca okultacije nismo videli. Regul je izstopil na osvetljeni strani Venere. Daljnogled moje velikosti pa ne more razločiti v neposredni bližini osvetlnenega dela Venere 135-krat slabotnejšega telesa.

P. Kunaver


1 Te koordinate kažejo v Tirensko morje; tiskarski škrat se je grdo poigral z njimi: 13°53,6'V in 46°16,3S je bližje pravemu položaju.

2 Čeprav je od takrat minilo 41 let, mi je to opazovanje še vedno zelo živo v spominu.

Da so se profesorju Kunaverju utrudile oči sem že takrat razumel kot njegovo nesebično nagrado za ves trud, ki sem ga vložil v to, da sem os nastavka usmeril v tečaj tako, da se je dalo Veneri slediti precej več kot eno uro brez popravka v deklinaciji, in da sem po delilnih krogih s pomočjo Sonca znal najti Venero, če je le bila nad obzorjem. Deklinacijski delilni krog sem pritrdil čvrsto, rektascenzijskega pa ne, da sem ga lahko uporabil kot odštevalnik: ko sem Sonce poravnal na zaslon, sem krog nastavil na R.A. Sonca, snel zaslon, teleskop zasukal na R.A. Venere, ga zasukal še za razliko v deklinaciji in tako dobil Venero v vidno polje.

Kako izgleda okultacija po Luni sem tedaj že vedel, Regul pa je (ker ima tudi Venera atmosfero) ugašal kako sekundo, a mi profesor tega očitno ni mogel verjeti.

Regul sem spet opazil šele deset minut po koncu okultacije, ko je bil že pol ločne minute oddaljen od Venere. Kasneje ga podnevi nisem več našel.

Rok Vidmar