Opazovanje 26. oktobra 2008
Začel sem ob 16:40, končal ob 04:00, vmes od 0:00 do 03:00 čakal na zimska ozvezdja. Moj novi CPC 1100 je prvič pod javorniškim nebom na Kresovem griču in čaka ga temeljita kolimacija.
Še pred mrakom si ogledam Venero in Jupiter. Na Veneri nič podrobnosti, najbrž zaradi močne atmosferske disperzije, na Jupitru pa kar precej, čeprav je bilo še presvetlo, da bi opazil katero od lun. Potem pa sem se spravil predvsem na Messierja.
Grem v Strelca. Unihedron je takrat kazal 21,15. Najprej M8, Laguna, kjer meglice nisem videl, zatem M17, meglica Labod, ki se je lepo videla, M18 (razsuta kopica), M20 (razsuta kopica), M21 (razsuta kopica), M22 (kroglasta kopica), M23 (razsuta kopica) spominja na pi, serpentino, dolar, M24 (razsuta kopica) je obsežna, M25 (razsuta kopica), skodelica med tremi vogali, kjer četrti manjka, M28 lepa kroglasta kopica (v iskalu nevidna), M54 , kroglasta kopica, nevidna v iskalu, M55, M69 in M70 nisem videl (prenizko nad obzorjem, morda oblaki), M75 mi je tudi lomila zobe (je Nunki koren vivčka v čajniku?), zato sem z Jupitrom preveril, kako je teleskop usmerjen - in je bil slabo, kar sem popravil, pa tudi kolimacija ni popolna, a sem se odločil, da prej obdelam Strelca. Nazaj na M55, kroglasta kopica, ki spominja na razsuto, M69 zares za oblaki, M70 (kroglasta kopica) nisem videl, M75 je osamljena, lepa kroglasta kopica, pa me je spet zamikala M70, a je le bila prenizko.
Zato sem nadaljeval s Kačo, M16, meglica Orel, kjer sem razsuto kopico videl, meglice pa ne.
Nadaljeval sem v Ščitu z M11, prečudovito razsuto kopico, ki se je kar nisem mogel nagledati. Ni čudno, da ji pravijo Jata divjih gosi, čeprav bi bila 500 gosi že oblak! M26 je razsuta kopica, ki me je spomnila na vzhodni del Jugoslavije in vzhodno italijansko obalo.
Potem pa M33 v Trikotniku. Vse doslej sem gledal s povečavo 175, kdo ve, če ne bo preveč za galaksijo? Pa jo vidim že v iskalu, v okularju pa se ne znam odločiti, v katero smer se odvijajo spirale: zdi se mi, da so štiri in da se odvijajo v pozitivni smeri - ker zenitna prizma sliko prezrcali, je to kar prav.
Unihedron zdaj, ob 19:32, kaže 21,15, Kresov grič pa se dviga nad meglo.
Pegaz, M15, zelo lepa kroglasta kopica.
Kipar, galaksiji NGC 7 in 10 sta prenizko, NGC 24 pa je komaj vidna pokončna svetla lisa. Opazim, da vidim rahel, nepravilen vodoraven trak svetlobe, ko mižim! Zato se spravim proč od obzorja.
Kaj, ko bi le kolimiral teleskop? Najprej to naredim tako, kot sem vajen. Teleskop kljub zamenjavi kolimacijskih vijakov z Bobovimi gumbi (Bob's Knobs) ni bil daleč od idealne kolimacije, potem pa me je nekaj pičilo, da sem se bolj približal gorišču in takoj opazil, v čem je skrivnost odlične kolimacije: v svetlem kolobarju razostrene zvezde se pojavijo interferenčni krogi, ki te krasno usmerijo v idealno kolimacijo.
Puščica. M77, lepa kroglasta kopica, pa spet M11 v Ščitu na poti v Lisičko, M27, Ročka, planetarna meglica, ki bi ji sam raje rekel Peščena ura.
M2 v Vodnarju, kroglasta kopica, pokaže, da je kolimacija naredila pravi čudež, saj so zvezde zdaj res pike, le najsvetlejše so malce žametne. M73 je asterizem štirih zvezdic, enakostraničen trikotnik z ročko na zahodu.
Kozorog, M30, kroglasta kopica z zvezdicami, razporejenimi v V proti zahodu.
Perzej, M34, lepa razsuta kopica, kjer sem dobil občutek, da se čez zorno polje pomikajo dolgi, počasni valovi, pa sem kasneje opazil, da je to odvisno od tega, kako imam oko postavljeno pred okular. M76, planetarka, Mala peščena ura.
Ribi, M74, galaksija s svetlim jedrom in šibkimi rokavi je bila lepo vidna, motile pa so me luči Trsta in teleskopa samega. Lučko, ki kaže, da je teleskop prižgan, bom zadušil, saj mi preveč blešči.
Kasiopeja, M52, lepa razsuta kopica, v M103 pa vidim vprašaj - razsute kopice so polne različnih podob.
Labod, M29, razsuta kopica s petimi zvezdami B0, pa je svetlih zvezd vsaj še enkrat toliko, razporejene pa so v potlačen voz. M39, razsuta kopica, je zelo razmetana.
Na M13 sem se spomnil prepozno, je bila že za streho. Pač pa sem ponovno občudoval M92, kroglasto kopico, na katero redno pozabljam.
Lira, M56, šibka, lepa, drobna kroglasta kopica, pa M57, planetarka. Osrednje zvezde ni videti, pa imam včasih z manjšimi teleskopi vtis, da jo vidim - očitno mi več kritičnosti ne bi škodilo.
Ura kaže 20:52, Unihedron pa 21,23.
Po kratkem ogrevanju premrlih kosti se podam na turo: na vrsto pridejo M31, M32 in M110, dolgo si ogledujem podrobnosti in se spominjam prizora, ki se je nudil vsem na poletnem raziskovalnem taboru na Livških Ravnah v začetku avgusta leta 2005, ko smo skozi binokular Miyauchi 20X100 videli te tri galaksije v barvah in tako podrobno, da me posnetek s Hubblom zdaj vedno razočara. Potem pa NGC 253, galaksija v Kiparju. Vidim jo že v iskalu, v okularju pa je prav impozantna. Sledi Eta Kasiopeje, lepa dvojnica, oranžna zvezda je malo šibkejša od bele. Psi Rib, dvozvezdje enako svetlih modrih zvezd. Spet M33, zdaj je višje in pogled je malce boljši. M74 je zdaj malo boljše vidna, tudi tu spirale najbrž v pozitivni smeri. Potem asterizem Zmaj v Kasiopeji: romb z nizom zvezdic, kaj pa drugega, pa še skozi iskalo ga je treba gledati. Gama Ovna je dvozvezdje enako svetlih zvezd, v Lambdi sta različno svetli modri zvezdi. 30 Ovna je šibko a široko razprto dvozvezdje, modrikasto in rumenkasto. V Andromedi pogledam Almah, gamo, kjer je svetlejša rumena, šibkejša pa zelenkasta. Ha-hi si ogledam posamez, ker se mi ne da zamenjati okularja. NGC 891 v Andromedi, spiralna galaksija, je vidna od strani in ima močno prašno ločnico po sredi.
Ura kaže 21:49, Unihedron pa niha od 21,22 do 21,28. Na sredi velikega venca, ki odreže vse pod vodoravnico, je tudi 21,23 do 21,28, vse v roku štirih minut.
Po bitki z ovitim napajalnim kablom (težavo si bom moral podrobneje ogledati, lahko sem si jo zakuhal kar sam) si ogledam M77, Seiferovo galaksijo v Kitu, precej od strani, (ura je 22:00, spet zaplet kabla). Pogledam gamo Kita, tesna dvojnica neenako svetlih zvezd. Premikajoča se kopica v Perzeju je vidna v iskalu, ker je je precej. 32 Eridana proti pričakovanju ni nizko, je pa lepa, še kar tesna dvojnica zlate in modre barve s kratko obhodno dobo - moram si ogledati kak obhod. Kemblova kaskada je večja zadeva, bolj za iskalo. Hindova spremenljiva meglica v Biku se mi ni in ni hotela prikazati. Mali ribi, asterizem v Kočijažu, res spominja na ozvezdje, ampak precej medlo.
M1, Rakova meglica, v iskalu ni vidna - iskalo pa je smo 2cm manjše od Messierjevih objektivov.
Spet v Kočijaža, po razsutih kopicah. M36 je videti kot smrekica, M37 je bogata, temni pasovi v njej orišejo leva ali pa palmo na otoku, pred njim pa kit, M35 je bogata z risbicami, mali voz s preveč zvezdami v ojesu, zvito puščico ...
Utrinek iz Perzeja. Ura je 22:26, Unihedron zdaj kaže od 21,29 do 21,31, sredi venca od 21,23, 21,25 pa do 21,27 med kupolama pa spet 21,31, pri teleskopu pred hišo 21,28. Pa razumi, kdor moreš.
Grem spat in ob 3:14 med kupolama Unihedron kaže od 21,17 do 21,22, v vencu od 21,19 do 21,20, vidim lep Orionid.
Nebo se je v teh treh urah sfižilo. Proge oblakov na jugu, megla se dviga na severu. Lotim se Konjske glave, a sem pozabil, katero zvezdo je treba videti v Orionu, da jo sploh lahko vidiš. Kakor se trudim, slutim le svetlo meglico (IC 434), pa še to je negotovo, saj sem bil teleskop ravnokar zbudil iz zimskega spanja. Sirij je sicer našel, a ga je postavil na rob polja, pa ga je sprejel za popravek. Rigel, kjer sicer lepo pokaže drugo zvezdo, pa je teleskop grdo zgrešil, a ga le sprejme kot popravek. Nazaj na glavo: tudi menjava okularja ne pomaga.
Nebo se čedalje bolj kvari, pa še korektor se je zelo zarosil, zato je bolj pametno iti spat. In to tudi storim.
Rok Vidmar