Delni mrk sonca 29. marca 2006

Potek:

Začetek:	11:39
Največja stopnja:	12:44 (pokritega je bilo 55% premera)
Konec:	13:50

Postavili smo tri teleskope (naštevam jih po vrstnem redu višine okularja):

MTO-1000 na Celestronovem NexStar GoTo s folijo Baader Astro Solar, povečava 50x

(ljudje so se pridno spotikali ob jugovzhodno nogo stojala, zato sonca za debelejšimi obaki ni bilo moč gledati; enemu od spretnežev sem rekel Konj!, kar ga je neizmerno zabavalo);

Coronado PST z vgrajenim filtrom H-alfa na EQ-1 s pogonom, povečava 20x

(očitno nisem zadel vrtilne osi, pa tudi hitrosti vrtenja ne, zato je imel Stane Slavec polne roke dela z njim);

Celestronov NexStar 80 GT s folijo Baader Astro Solar, povečava 27x

(ta teleskop je bil postavljen tako, da so skozenj videli tudi najmanjši, za kar sem bil deležen posebne pohvale).

Večina obiskovalcev, približno 200, si je prizor ogledala skozi prva dva teleskopa. K tretjemu so se odrasli morali vsesti na lovski trinožnik (podvig, ki ga ni pripravljen tvegati vsakdo), pa tudi ta je imel blizu 50 gledalcev. Kakih 20 gledalcev je vztrajalo ves čas mrka. Ena od gledalk je s svojo digitalno kamero s fiksnim objektivom skozi okular naredila precej posnetkov, le malo manj, kot jih ji je dovoljevala kamera, in na zaslončku je bilo videti, da so se ji posrečili.

Najbolj pogosto vrpašanje je bilo, ali je varno pogledati skozi teleskop, naslednje je bilo, kaj sploh gledamo, nekaj malega pa tudi, kako do tega pojava pride.

Razdelili smo tudi več kot 100 zgibank, nekaj slik z opazovanja pa je prispeval Bernard Ženko.

Šola za bodoča javna opazovanja

Izkazalo se je, da je neodvisnost od mrežne napetosti zaradi pogona na akumulatorčke vredna zlata: naši teleskopi so sledili oziroma jih ni bilo težko (če odmislim oblake) nameriti.

Izkazalo se je tudi, da smo teleskope postavili preblizu skupaj: vsak teleskop potrebuje kakih trideset kvadratnih metrov, imeli so jih pa manj kot deset.

Rok Vidmar